sreda, 29. april 2009

vabilo na kavo

Vabilo na kavo…

Verjetno ste že kdaj bili pri nas / Si že kdaj bila pri meni.
A se nisi nikoli počutila domače, tako kot jaz ne…

Še enkrat (a ne zadnjič) smo vas (sem jo) povabil k sebi na kavo, da bi vedeli kdo ste vi, ki ploskate (ti ki jo ljubim).

Vabilo na kavo: »Čeprav je delala najslabšo kavo, je bila tako sladka, ko mi jo je prinesla v posteljo.«

Toliko krat ste se spraševali (si me vprašala) kdo sploh sem. »Menda si vedno sovražila moj prazen pogled, ki ni pomenil nič drugega kot to, kako lepa si in kako nemočnega se počutim, ko gledam v tvoje lepe in igrive oči (nisem še popil svoje prve kave)«.
Pa si še vedno niste vzeli časa da bi se spoznali.

» A ti mene sploh poslušaš? A je res tako težko iti z mano na kavo?«

Ob kavi sem jo bral kot knjigo, h kateri se rad vrneš. Knjigo, kjer ti že platnice pričarajo zgodbo, ki je tako lepa… Včasih dosti lepša od realnosti… Dim, ki se je poigraval z njenimi očmi, moteč kot moji komentarji.

» Do prve kave se sploh ne zbudim (laž o tem, kako sem jo celo noč gledal v spanju) «

Kljub temu, da je nadležen (dim) je lep… v vsej svoji preprostosti… v vsem zvenu in krikih o tem, da sem jo ljubil (da te hočem spoznati… ti… obraz)

Njo (tebe)
Njene navade, njeno kavo.

Koliko problemov in nepotrebnih vprašanj.

» Nisem hotel biti vsiljiv, pa sem jo povabil na kavo… Dala mi je številko… zdaj nobena kava do tiste ne bo tista prava… Pravo kavo brez mleka bi…
Črno.«

Črna kuhinja
Črn dim
Črna kava
Črne misli


» Mogoče ni razumela obsesije s črnim. A ravno to črno naju je družilo. V tem črnem sem bil res srečen z njo…«

Mat črn ostanek na dnu šalice. Brez svetlobe… Da sem lahko res užival v svetlobi, ki jo je oddajala…

» A res nimaš pet minut, da bi se usedel… popil kavo?«
( nisem hotel, ker je vsak stol prehitro postal miza… postelja)

Zakaj je torej (vas) ni bilo?

Je res povabilo na kavo še zgolj in samo fraza zaradi katere si lahko razočaran, zamerljiv zaljubljen?

Ali je bila mogoče kdaj klic…
» Ne odhajaj… Strah me je biti sam (brez vas, ki ploskate) «

Strah me je bele tišine…
Beli sneg
Bela krsta
Bel vrtinec v črni kavi.

Ni komentarjev: