zemlja, ki se jo spominjash,
ko korak predstavlja svet...
ki ga zapuschash, je obzorje v katerega izginjash...
bolj je chrna (krvava)... bolj je rodovitna...
korak enota, ki predstavlja chas
oblichje, ki razbrazdajo ga leta,
vtisnejo spomine, nagubajo
ji chelo... lice... stopinje kot bezheche
ptice
in njena roka, stara
(je) v tishini zemlja' postala...
pozdravi jutru, ko voda izpareva,
se kamenje sreche iz ochi bleschi
ob vecheru, ko jo pustijo da sameva
bi objel jo, da se v srcu naseli...
rad bi da te stiskam vechno...
v objemu iskrice spominov
a ta trenutek odhajash
kot korak v pasti zemlje.
ko pozhira ga utopichna svoboda
z mislimi pri njej ostajash
Ni komentarjev:
Objavite komentar